VSESLOVENSKA RAZISKAVA COVID-19 Insight

V tržno raziskovalni hiši Aragon v teh dneh pospešeno zbiramo in analiziramo podatke, ki bodo pomagali razumeti spremenjene okoliščine in ustvariti napovedi možnih scenarijev sprememb, s katerimi bomo soočeni po koncu pandemije.

 

Da bi bolje razumeli, kako se bodo zaradi pandemije spremenile vsakodnevne prakse ljudi in s tem tudi poslovno okolje, v katerem delujejo blagovne znamke, smo prejšnji teden na Aragonu izvedli eno najobsežnejših raziskav na temo korona virusa – COVID-19 Insight. V njo smo vključili člane spletnega panela Plusplet, ki po demografskih parametrih odraža značilnosti slovenske populacije. S skupnostjo naključno izbranih posameznikov so izoblikovati zanesljive odgovore na ključna vprašanja:

Kako ljudje emocionalno doživljajo obdobje karantene?

Katera so ključna občutja, strahovi in pričakovanja ljudi?

Kakšne spremembe je karantena povzročila v obnašanju ljudi (nakupne, komunikacijske navade)?

Kakšni so vplivi karantene na medijsko potrošnjo; Kakšni bodo vplivi karantene na blagovne znamke, FMCG, trgovino, storitve in medije?

Kaj lahko pričakujemo po koncu korona krize?

 

Poudarki iz raziskave:

 

I.            Skladno z virusno dinamiko porast emocij strahu in zaskrbljenosti 

Nova realnost, s katero smo soočeni, je v ljudi vnesla strah in negotovost. V zadnjem tednu marca tako kar tri četrtine Slovencev izraža občutek zaskrbljenosti. Dobri dve tretjini jih ocenjujeta, da jih je strah. S plebiscitarno večino ocenjujejo, da je stopnja razširjenosti korona virusa v Sloveniji resna.

Emocije strahu in zaskrbljenosti pa se po populaciji ne širijo enakomerno. Najranljivejše starostne skupine so glede virusa izrazito bolj zaskrbljene in razmere ocenjujejo kot veliko bolj resne v primerjavi s starostno skupino med 15 in 30 let.

 

II.          Spremenjena dinamika komunikacijskih navad

 

Ena izmed najpomembnejših posledic zapovedane karantene je spremenjena dinamika komunikacijskih navad. Medosebni stiki se selijo na elektronske naprave. Zanimiv in hkrati pričakovan je porast uporabe aplikacij za neposredno komuniciranje in video klicev. Pomemben podatek je, da porast zaznavamo tako med mladimi kot v starostni skupini 55 let in več.

 

III.       Karantena zaenkrat še ne povzroča prehudega psihološkega bremena

 

Pozitivna novica je, da v zadnjem tednu marca ljudje karantene še ne dojemajo kot večjega bremena. Slabi dve tretjini Slovencev se tako kljub zapovedani izolaciji počutita dobro. Večini je zaenkrat še všeč, da imajo višek časa, ki ga lahko porabijo izključno zase. V tem obdobju se je tako veliko Slovencev lotilo generalnega čiščenja doma, del na vrtovih in podobno.